HTML vs. Flash

Ura je pol 6h zjutraj in noč sem preživel ob pisanju html kode. Ob tej priložnosti bi napisal nekaj stavkov vsem nadebudnim zagovornikov html5, ki mi neposredno, ali posredno (vglavnem preko interneta) opisujejo superiornost html-ja. 

1. V html5 se da narediti čudovito interaktivne stvari, ki so povsem primerljive s flashem. Te čudovito interaktivne stvari  so ponavadi sponzorirane in/ali oglaševane s strani “izdelovalcev” brskalnikov in delajo v zadnji različici le-teh. Drugi ostajate vglavnem na stopnji jQuery image rotatorjev, ki jim na hitro spremenite par lastnosti. 

2. Vsak, ki je naredil kakšno stran v html-ju ve, da html page ni nikoli samo html. Za interaktiven page je potrebno poznati tudi css in javascript. Css se obnaša različno v različnih brskalnikih, javascript pa je loosly-typed jezik, ki kot tak baš i ni primeren za neke zajebane projekte. OOP programiranje v js-ju je mazohizem. Precej varnostnih lukenj je posledica (neustrezne) uporabe javascripta..po potrebi pogooglajte XSS attack. Glede varnosti je flashu največkrat očitana cross domain policy, pri kateri pa za uspešno izkoriščanje potrebujemo gostitelja, ki ima debilno naštimane pravice (hint dnevnik), svoj swiff na serverju itd itd.. Problem varnosti pri flashu je ponavadi v možnosti pošiljanja javascript injekcij iz swf-ja in atipični sistemski klici, ki jih windowsi veselo zinterpretirajo (nakar lahko popnemo shell in si postopoma dvigujemo pravice na kišti, ki nam jih sicer odreka..za kar verjetno potrebujemo fizični dostop)

3. Delo s pixel perfect dizajnerji in html-jem je jeba. Očitna jeba je že sub-pixel precision, ki ga html ne zmore čisto. Druga jeba je nestandiziran DOM. Tako se ama baš vsakič zgodi, da narediš semi zakomplicirano stvar, ki nato poklekne pred internet explorerjem. Četrtino časa delaš stran, tri četrtine pa hecaš razne browserje, da bi jo prikazali približno pravilno. Tega v flashu ni. Imaš en kontejner, ki bo povsod zgledal enako, če uporabnik nima flasha (tistih 5%) je bodisi na abaku ali pa na kakšnem gizmu iz appla (slednji imajo svoje muhe).

5. Flash ni odprt standard pravijo in imajo prav. Pred znamenitim odprtim pismom rajnkega Jobsa uporabnikom, v katerem je zapisal da iOS ne bo podpiral flasha, se s slabostmi slednjega (v primerjavi s html-jem) ni nihče pretirano ukvarjal. Apple igra pomembno vlogo v WHATWG-ju, ki razvija standard HTML5. Za povprečnega človeka to ni pomembno, ampak če firma, ki je tradicionalno znana po zaprtosti strojne opreme joka, da flash ne izkorišča strojnega pospeševanja na njeni strojni opremi je to lapsus. Aplle prav tako ni znan po furanju filantropije in open-source hipi načelih. 

Suma sumarum: Vsem zagovornikom html5. Moje mnenje je da bo html5 ščasoma res omogočal enak nabor funkcionalnosti, kot jih flash. Zaenkrat temu ni tako, da razvoja brez pametnega IDE-ja niti ne omenjam. Ko bo na voljo spodoben IDE (ki ga bo razvil Adobe:) ) bodo stvari nekoliko boljše. Do takrat pa poskušajte narediti iz nule kaj resnično interaktivnega v html5-ki, kar bo imelo crossbrowser funkcionalnost, iz nule (in ne, pohekani image rotatorji ne štejejo). Če vam uspe, boste imeli vso pravico trditi, da je HTML5 superioren, a najbrž se boste tudi strinjali s kakšno zgoraj zapisano mislijo.

Lego Mindstorms NXT in Python

LEGICE!!! Ena izmed redkih stvari, ki si zasluži kombo caps lock + šopek klicajev. Mindstorms robo kit je igrača, ki sem si jo vedno želel in si je sam ne bi nikoli privoščil. Včeraj sem dobil še preostale dele (tnx Luka) in ustvaril prvega robota, ki strelja plastične čepke (avtonomno ali preko nadzora s tipkovnico računalnika). Med preizkusno fazo je stvor uspešno prekršil vse tri zakone robotike po Asimovu; streljal je po cimru, občasno ignoriral ukaze in ob preveliki obremenjenosti motorjev izgubil kakšen del. Komplet ima sicer vključeno neko programsko okolje, a je bolj za otročke (vizualno programiranje in sestavljanje blokov mi najeda), tako da sem improviziral s Pythonom. Programiranje v Pythonu je zabavno, pa še v Blenderju se da z njim avtomatizirat procese. Tko da ja,.. dobro porabljen čas, čeprav gre za igračo. 

Linux Mint

Slab mesec nazaj sem izdeloval seminarsko z naslovom Varnost na medmrežju pri predmetu Zakonodaja iz področja multimedijev. Za zabavo, sem kot praktičen primer slabega varovanja navedel nekdanjo stran faxa (IAM) in na primeru iz internetnega arhiva prikazal, kako je bilo mogoče pridobiti administratorski dostop do intraneta. Pri pregledu virov, se je med orodji za vdore pogosto pojavljala linux distribucija Backtrack , namenjena t.i. pen testingu. Naivni entuziazem me je stal dveh dni konfiguriranja sistema, da sem ga usposobil za normalno delovanje ( v skladu z geslom “the quieter you become, the more you are able to hear” ima Backtrack po defaultu izklopljeno mrežno, in konfiguriranje neznanega sistema brez interneta je jeba. Druga krilatica povezana z omenjenim sistemom je “Giving Machine Guns to Monkeys since 2006”). Drug distro, ki sem ga preskusil je bil Ubuntu z novim Unity UI-jem. Z nekaj popravki zagonskih skript (ločljivost zaslona) je deloval brezhibno, a UI mi ni bil vseč. Nad linuxi nisem obupal ampak sem poskusil še Linux Puppy, anoreksični OS, ki za delovanje sploh ne potrebuje trdih diskov, ampak deluje iz delovnega pomnilnika, kilaža pa se ustavi nekako pri 120 MB. Odličen OS skratka, ki je čisto imun na nepotrebna sranja, s sabo ga bom nosil na kakšnem USB ključu. Edina slabost so čudni hacki za sudo ukaze (system user do) in nespoliranost. Tako sem končno prišel do Linux Mint-a 11 (Katya). Instalacija z booterjem UNetbootin, je potekala brez kakršnih koli zapletov, vse dela “out-of-the-box”, ob prvem zagonu me je povprašal le ali želim namestiti komercialne gonilnike za grafično in mrežno - en klik in stvar je bila končana. Sistem bom sicer še malo testiral, vendar mislim, da sem končno našel idealno varianto in ko mi uspe z wine-om emulirati še Flash CS5.5, bom Windowsom zaželel srečno pot v večna lovišča.

Suma sumarum ali zakaj sploh Linuxi:

• OS je zastonj; kot programerja me kraja tuje programske opreme neprijetno zbada nekje v zatilju
• Linuxi so (kot je dejal Neal Stephenson v delu In the Beginning was the Command Line) kot tank, če gre kaj narobe, je to skoraj zmeraj krivda uporabnika in ne slabe programske opreme.
• Ker je OS odprt, ga je možno popolnoma izkoristiti in prilagoditi svojim željam. S starim mikrofonom in malo “lotkolna” lahko naprimer naredimo osciloskop ali magnetni čitalec - Hands-On Imperative ftw.
• Vsa ta jajca tipa “userfriendlywebtwooh” mi gredo na kurac že pri delu s strankami. Moje mnenje je da poneumljajo, človek včasih pač potrebuje switche, pajpe in terminal.

Kanarski otoki - Lanzarote in Fuerteventura

V drugi polovici julija sva se s punco odpravila na štirinajstdnevni dopust na Kanarske otoke. V tej objavi bom v grobem opisal potovanje, dal kakšen nasvet in pokazal nekaj slabih slik. Morda pride komu prav..

ODHOD: Letela sva z Ryanair-om iz letališča Marco Polo v Benetkah. Pri prijavi sva ugotovila, da sva pozabila natisniti on-line check in obrazec, kar je karto podražilo za 40€ po osebi. Let je zamujal za več kot dve uri, kar naj bi bila pri tej družbi redkost, saj se radi pohvalijo z nazivom najbolj točna letalska družba v Evropi. Kakorkoli..ko sva se vkrcala, je sledil 4,5 ure dolg let, med katerim poskuša osebje na vsakih 10 minut nekaj prodat. 

PRISTANEK IN CALETA DE FAMARA:

Pristala sva v Arrecifeju na otoku Lanzarote. Tu sem se prvič srečal z prijaznostjo domačinov, saj naju je lastnik prenočišča, Pedro, prišel iskati na letališče in naju odpeljal do Calete de Famare, kjer sva ostala 4 dni. Hiša v kateri sva stanovala je imela več sob, skupno kopalnico in hladilnik, vse pomembnejše lokacije (morje/trgovina/restavracija) pa so bile oddaljene manj kot 5 minut hoje po peščenih ulicah. Pedro ima tudi surf shop , kjer sva dobila začetniški surf in neopren za 5/7€ po osebi, odvisno od tega koliko drobiža je imel v blagajni (samo enkrat je računal 7€). Do točke, ki je primerna za surfanje je potrebno kakšnih deset minut hoje, zato se splača priti okoli desetih dopoldan, da vam surfe dostavijo na plažo. Inštruktorja nisva najela in iz prve roke lahko povem, da se surfanja da naučiti tudi sam, le opazovati je treba, kaj kažejo inštruktorji drugim, imeti nekaj vztrajnosti in primerno veliko desko. Valovi so odlični za učenje, na plaži ni gužve, je pa vreme poleti večinoma oblačno, kar daje plaži ob vznožju vulkana malone apokaliptični videz.  

 CENE: surf+wetsuit - 5/7€ po osebi , prenočišče - 15€ po osebi

LINKI:

http://www.famarasurf.com/english/ najcenejši surfi

http://www.clandestino-surf-adventure.com/en/index.html par, ki bo prevzel hišo v kateri sva stanovala, imata svojo šolo surfanja in nekaj apartmajev ter sta zelo ustrežljiva.

hiša v famari

ulica

noob onboard

EL COTILLO, FUERTEVENTURA: iz Famare sva se z avtobusom preko Arrecifeja podala v Playo Blanco, kjer sva poiskala ladjo. Za najcenejšo možnost se je izkazala Princess Ico, ki vas za 12€ (oz. 10 če kupite povratno karto) prepelje do Corraleja na Fuerteventuri. Če imate do odhoda ladje kakšno uro časa, je v neposredni bližini pristanišča promenada z angleškimi pubi (Playa Blanca je okupirana s strani angleških turistov, v gostinskih objektih delajo angleži in bari imajo angleško ponudbo junk-fooda in pijače po cenah, ki so nižje od ljubljanskih). Vožnja z ladjo traja okoli 45 minut, sopotniki včasih spominjajo na like iz serije Little Britain (angleška vodička je skupini francozov na invalidskih vozičkih postavila vprašanje : ” So none of you people can actually walk?” in med tem gestikulirala hojo..), sem pa uspel videti letečo ribo.

V Corraleju sva se vkrcala na avtobus proti El Cotillu. Pred potjo si splača naprintat zemljevide krajev, kamor se odpravljate. Midva sva izstopila eno postajo prepozno in se nato po popoldanski vročini, s vso prtljago odpravila iskat apartma. Po kakšni uri iskanja in švicanja sva našla La Gavioto. Apartmaje ima v lasti nemški par, ki je lastnoročno prenovil starejšo hišo na vrhu pečine. Vsak apartma je nekaj posebnega in zopet so vse pomembnejše stvari v radiju 5/10 minut hoje. Surfi so bili nekoliko dražji kot v Famari, a treba je povedati, da sva za 10 € po osebi, dobila precej boljšo opremo. Surfe si je pametno sposodit za več dni hkrati, ker tako pride ceneje, le osebni dokument ne pozabite vzeti s sabo, ko si jih nameravate izposoditi. Do plaže primerne za surfanje je bilo potrebnih kakšnih 10 minut dokaj napornega pešačenja. Prvi dan mi je uspelo, da sem si pretegnil ramensko mišico,nalomil rebro, pa še surf mi je priletel v vrat. Valovi so naju dobesedno zmleli. Kakorkoli, po dnevu bolniške je bilo bolje in sem se naučil surfat tudi v malo bolj zahtevnem morju.

CENE: surf+wetsuit - 10€ po osebi , prenočišče - 20€ po osebi (sicer 18€, ampak dodajo še en dan za čiščenje, če ostanete za teden ali več)

LINK:

http://www.fuerteventura-alternativ.de/en/Accommodation/El-Cotillo/La-Gaviota-studio-4.html resnično lepi apartmaji, na atraktivni lokaciji, z vsem udobjem in prijaznima lastnikoma Ralfom in Beatrice (rezervacije vsaj kakšen teden vnaprej po telefonu, emaila nimata sploh).

poredni valovi

spalnica v apartmaju

gneča na plaži

pridni valovi prvič

pridni valovi drugič

La Gaviota

ARRECIFE, LANZAROTE

po sedmih dnevih sva se odpravila nazaj na otok Lanzarote, v glavno mesto Arrecife. Arrecife je nekoliko večje mesto, ki se ne preživlja s turizmom, kar se pozna na celotni ureditvi. Če nameravate ostati v Arrecifeju, si je priporočljivo pred tem pogledati lokacije na Google Maps, imena ulic so se namreč v zadnjih letih ponekod spremenila, kar zna zmesti človeka, ki se orientira po Lonely planetu. Stanovala sva v penzionu Cardona. Soba je bila sicer bolnišnične barve, a cel penzion je čist (dnevno čiščenje sob) in osebje zelo prijazno (uporaba tiskalnika, klicanje taksija, informacije). Mesto samo ima urejeno promenado ob plaži, dlje od obale pa so bolj delavske soseske. Splača se obiskati moderno galerijo, kjer so na ogled slike največjih umetnikov po drugi svetovni vojni in nakupovalno ulico, kjer lahko poceni nakupite nekaj garderobe (Kanarski otoki so posebno davčno območje in so zato tudi cene primerno nižje). Drugi dan sva se odločila za roadtrip po otoku in najela avto. Na bencinski lahko mirne duše tankate za 10€ in se boste z manjšim avtomobilom cel dan prevažali naokoli, ter si ogledali vse znamenitosti (tudi bencin je cenejši). Na tem roadtripu sva obiskala vse destinacije, ki jih priporoča lonely planet. Nujno si je ogledati hišo Omarja Sharifa, razgledno točko na vulkanu in hišo otoške legende Cesarja Manriqueja. V bistvu so vse lokacije, pri katerih srečate to ime, dober cilj izleta. Videli boste ogromne vrtove kaktusov, jame s podzemnimi jezeri, restavracije na vulkanih in hiše v mehurčkih lave/pečinah. Med izletom sva se zopet ustavila v Famari, kjer sva se odločila, da se nasledni dan vrneva še na zadnje surfanje. Po dnevu surfanja je sledila zadnja noč v mestu in poskusi s spanjem„ med vikendi zna biti v Arrecifeju precej pestro do jutra. Sledil je polet nazaj v Benetke in pot domov.

CENE: vstopnine - od 4 do 12€ po osebi  , prenočišče - 15€ po osebi (ker je Arrecife gospodarsko središče otoka imajo nekateri ponudniki prenočitev cenejše prenočišče med vikendi).

LINK:

http://www.booking.com/hotel/es/residencia-cardona.sl.html

Arrecife

Arrecife 2

Mirador del Rio

Miradol del Rio 2

Jameos Del Agua - lava

hiša Omarja Sharifa (veliko bolj impresivna kot na sliki:) )

soba v hiši Cesarja Manriqueja, narejena je v mehurčku lave, skozi strop raste palma

POVZETEK

Na Kanarske otoke se bom zagotovo še vrnil. Ljudje so prijazni ter ustrežljivi in čeprav jih dosti ne razume angleško, z komunikacijo ni nobenih problemov. Kombinacija pušave in samotnih plaž pod vulkani je fascinantna. Če se nameravate odpraviti tja, vam svetujem investicijo v Lonely planet ter predhodno informiranje preko strica Googla, predvsem o imenih ulic in o stvareh, ki morda več niso odprte. Cel dopust,14 dni, me je stal približno 800€ , 300€ karta in 500€ ostalo, vključno z potjo do Benetk in nazaj. Stvari so torej dokaj poceni in če bi malo bolj pazil na denar, bi se dalo priti čez že za okoli 600€. S sabo ne pozabite vzeti puloverja (temperature so skozi celo leto od 23-27 stopinj a ponoči zna zahladit), natikač in kreme za sončenje.

Equa - priznanje INOVATOVNOST - izzivi gospodarskega razvoja

EQUA je za inovativno delo in delovanje prejela srebrno nagrado na prireditvi “INOVATOVNOST - izzivi gospodarskega razvoja”, ki jo oragnizira GZS OBMOČNA ZBORNICA LJUBLJANA. 

Nagrado sta si sicer bolj zaslužila Anže in Tjaša, a podarjeni referenci ne gre gledati v zobe:) Pri projektu sodelujem že od začetka in se mi zdi lep primer, kako lahko relativno enostaven produkt z nekaj kreativnosti spremenimo v proizvod, ki ima pregovorno dodano vrednost. Prvi uspehi se kažejo s prodorom stekleničk v ponudbo večjih trgovcev (Mercator,Spar) in širjenjem na tuja tržišča.

S podjetjem je lepo sodelovati iz večih razlogov in sicer: 

-imajo čut za socialno odgovornost in dejansko (ne samo na papirju) pomagajo tako ekologom brez meja, kot revnim študentom, ki organizirajo srečolove na brucovanjih:)

-če potrebujejo stock fotografije, jih kupijo in jim ne pade na pamet kakšno šalabajzersko brisanje watermarkov

-Tjaša zna design pripraviti tako, da ga znamo uporabljati tudi programerji:)

-Anže ni nikoli rekel, da bo to podjetje slovenski Google!

-podjetje se trudi biti inovativno tako pri poslovanju, kot pri marketingu (spet ne samo na papirju)

Strani si lahko ogledate na spodnjih linkih, zna bit, da bo flash kmalu zamenjala kakšna SEO-tu prijaznejša tehnologija, ki pa bo prišla v paketu z novostmi o katerih še ne morem govoriti.

slovenska, angleška, hrvaška, finska

btw: poleg nemcev imajo tudi finci fetiš na sestavljanje besed v klobase, kar zna popestriti delo s statičnim layoutov, kot je naš. Sinappikinkkutäytekolmioleipä je pri njih čisto legitimna beseda!

BeBook neo

Prejšnji teden sem si omislil ebook reader BeBook Neo in naprava me je takoj navdušila. Branje je udobno in za razliko od branja na LCD zaslonu, za oči neutrujajoče. Prav pride tudi opcija dodajanja zapiskov (podčrtovanje teksta v knjigah se mi zdi odbijajoče, za zvezek pa sem pogosto prelen). Slaba stran nakupa je njegova cena (300€ :/ ), počanejše osveževanje, kot na monitorjih in nedodelanost nekaterih funkcij. Vseeno pa sem z nakupom izredno zadovoljen, ebook reader pa priporočam vsakemu, ki veliko bere, saj gre predvsem za namensko napravo, ki ne konkurira iPadu, ker je njen namen pač drugačen.

P.S. Znova bom začel pisati svoj zanemarjen blog, da si sam pri sebi vsaj malo opravičim ta precejšnji finančni izdatek.

Mrtev blog

Poleti sem se odločil, da bom pisal blog, kjer bom objavljal svoja razmišljanja o najzanimivejših knjigah, ki jih prebiram. Ta blog je sedaj neaktiven, predvsem zaradi moje lenobe, a če koga slučajno zanimajo moja razpredanja, je spodaj link.

http://novobranje.blogspot.com/